Spet je minilo kar nekaj casa od mojega javljanja - kot ze nekajkrat :) Tokrat me je pot zanesla v Srbijo. Razlog? 8. nacionalni jamboree - SMOTRA.
Za zacetek je slo vse skupaj nekako takole.... Iz svetovnega skavtskega Jamboreeja, smo se Slovenci vrnili v Ljubljano malcek cez 24uro - se pravi 9.avgusta 2011. Potrebno je bilo priti se domov, in tako sem se v posteljo odpravila nekje okoli 2.30ure. Zjutraj je sledilo vstajanje in zbujanje ob koncno! domaci-turski kavi. Sledilo je pranje oblacil - za kar 3 pralne stroje jih je bilo po Jamboreeju (se nikoli mi ni uspelo vzeti sabo toliko oblacil in vem, da je tako tudi zadnjic!). Popoldan se skok v trgovino in pakiranje. Ob 21ih sva z Maruso ze bile na vlaku v Celju, na poti v Zidan most ter naprej v Beograd.
Zgodaj zjutraj so nas prebudili policaji na Hrvasko-Srbski meji, slabo urco po tem, pa smo se vsi Slovenci spakirali iz mednarodnega vlaka - v kraju Runa. Tam smo se napakirali na lokalni vlak (zgledal je kot mini avtobus na tirnicah) za Sabac, kjer je potekala SMOTRA.
10 dni Smotre je zgledalo predvsem kot pocivanje za nazaj, spoznavanje novih prijateljev,... Nic kaj prevec napornega! :) Po Balkansko.... Vsekakor pa smo vsi, ki smo se dan, dva poprej bili na svetovnem skavtskem Jamboreeju, pogresali natrpan urnik s stalnim dogajanjem.
Na Srbskem Jamboreeju sem spoznala tabornike/izvidjace iz juga Srbije, Bele Palanke - Zorana, Mladena, Milosa in Ivana. Skupaj smo preziveli res super trenutke. Dva dni pred odhodom domov, pa sem od njih dobila povabilo o tem, da skupaj z njimi odidem v Belo Palanko, kjer imajo taborniski dom s kamopm, kamor se je odpravila tudi manjsa skupina Angleskih skavtov. Vsekakor jaz nebi bila jaz, ce nebi pristala na tako mikavno povabilo :) Tako sem podaljsala svoj taborniski dospust v Srbiji se za teden dni :) JUUUUPI!
Bela Palanka, majhno mestece s super ljudmi. Sam izvidjacki dom je lustkan, okolica lepo porihtana in kamp na super lokaciji v borovem gozdicku. Taborniki tukaj so z vsem srcem pri stvari in izvrstno delajo na lokalnem podrocju, v eni od najrevnejsih obcin v Srbiji!
V Beli Palanki se ne druzimo samo ob steklenici Jelena, ampak spoznavamo zanimivo juzno Srbijo - Nis, Dzavola Varas, Bela Palanka in njena okolica. Super narava in super druzba! :)
Vsekakor sem bom se karnekajkrat vrnila k mojim Palancanom. Ker upanje zadnje umre, upam da se bomo Velenjski taborniki pobratili s tukajsnimi domacini in tako vzpostavili se mocnejse vezi z novimi prijatelji.
Do naslednjega branja pa vam zelim se lep preostanek pocitnic,
Barb
Za zacetek je slo vse skupaj nekako takole.... Iz svetovnega skavtskega Jamboreeja, smo se Slovenci vrnili v Ljubljano malcek cez 24uro - se pravi 9.avgusta 2011. Potrebno je bilo priti se domov, in tako sem se v posteljo odpravila nekje okoli 2.30ure. Zjutraj je sledilo vstajanje in zbujanje ob koncno! domaci-turski kavi. Sledilo je pranje oblacil - za kar 3 pralne stroje jih je bilo po Jamboreeju (se nikoli mi ni uspelo vzeti sabo toliko oblacil in vem, da je tako tudi zadnjic!). Popoldan se skok v trgovino in pakiranje. Ob 21ih sva z Maruso ze bile na vlaku v Celju, na poti v Zidan most ter naprej v Beograd.
Zgodaj zjutraj so nas prebudili policaji na Hrvasko-Srbski meji, slabo urco po tem, pa smo se vsi Slovenci spakirali iz mednarodnega vlaka - v kraju Runa. Tam smo se napakirali na lokalni vlak (zgledal je kot mini avtobus na tirnicah) za Sabac, kjer je potekala SMOTRA.
10 dni Smotre je zgledalo predvsem kot pocivanje za nazaj, spoznavanje novih prijateljev,... Nic kaj prevec napornega! :) Po Balkansko.... Vsekakor pa smo vsi, ki smo se dan, dva poprej bili na svetovnem skavtskem Jamboreeju, pogresali natrpan urnik s stalnim dogajanjem.
Na Srbskem Jamboreeju sem spoznala tabornike/izvidjace iz juga Srbije, Bele Palanke - Zorana, Mladena, Milosa in Ivana. Skupaj smo preziveli res super trenutke. Dva dni pred odhodom domov, pa sem od njih dobila povabilo o tem, da skupaj z njimi odidem v Belo Palanko, kjer imajo taborniski dom s kamopm, kamor se je odpravila tudi manjsa skupina Angleskih skavtov. Vsekakor jaz nebi bila jaz, ce nebi pristala na tako mikavno povabilo :) Tako sem podaljsala svoj taborniski dospust v Srbiji se za teden dni :) JUUUUPI!
Bela Palanka, majhno mestece s super ljudmi. Sam izvidjacki dom je lustkan, okolica lepo porihtana in kamp na super lokaciji v borovem gozdicku. Taborniki tukaj so z vsem srcem pri stvari in izvrstno delajo na lokalnem podrocju, v eni od najrevnejsih obcin v Srbiji!
V Beli Palanki se ne druzimo samo ob steklenici Jelena, ampak spoznavamo zanimivo juzno Srbijo - Nis, Dzavola Varas, Bela Palanka in njena okolica. Super narava in super druzba! :)
Vsekakor sem bom se karnekajkrat vrnila k mojim Palancanom. Ker upanje zadnje umre, upam da se bomo Velenjski taborniki pobratili s tukajsnimi domacini in tako vzpostavili se mocnejse vezi z novimi prijatelji.
Do naslednjega branja pa vam zelim se lep preostanek pocitnic,
Barb
