SRBIJA in nacionalni Srbski jamboree - Smotra

Spet je minilo kar nekaj casa od mojega javljanja - kot ze nekajkrat :) Tokrat me je pot zanesla v Srbijo. Razlog? 8. nacionalni jamboree - SMOTRA.

Za zacetek je slo vse skupaj nekako takole.... Iz svetovnega skavtskega Jamboreeja, smo se Slovenci vrnili v Ljubljano malcek cez 24uro - se pravi 9.avgusta 2011. Potrebno je bilo priti se domov, in tako sem se v posteljo odpravila nekje okoli 2.30ure. Zjutraj je sledilo vstajanje in zbujanje ob koncno! domaci-turski kavi. Sledilo je pranje oblacil - za kar 3 pralne stroje jih je bilo po Jamboreeju (se nikoli mi ni uspelo vzeti sabo toliko oblacil in vem, da je tako tudi zadnjic!). Popoldan se skok v trgovino in pakiranje. Ob 21ih sva z Maruso ze bile na vlaku v Celju, na poti v Zidan most ter naprej v Beograd.

Zgodaj zjutraj so nas prebudili policaji na Hrvasko-Srbski meji, slabo urco po tem, pa smo se vsi Slovenci spakirali iz mednarodnega vlaka - v kraju Runa. Tam smo se napakirali na lokalni vlak (zgledal je kot mini avtobus na tirnicah) za Sabac, kjer je potekala SMOTRA.
10 dni Smotre je zgledalo predvsem kot pocivanje za nazaj, spoznavanje novih prijateljev,... Nic kaj prevec napornega! :) Po Balkansko.... Vsekakor pa smo vsi, ki smo se dan, dva poprej bili na svetovnem skavtskem Jamboreeju, pogresali natrpan urnik s stalnim dogajanjem.

Na Srbskem Jamboreeju sem spoznala tabornike/izvidjace iz juga Srbije, Bele Palanke - Zorana, Mladena, Milosa in Ivana. Skupaj smo preziveli res super trenutke. Dva dni pred odhodom domov, pa sem od njih dobila povabilo o tem, da skupaj z njimi odidem v Belo Palanko, kjer imajo taborniski dom s kamopm, kamor se je odpravila tudi manjsa skupina Angleskih skavtov. Vsekakor jaz nebi bila jaz, ce nebi pristala na tako mikavno povabilo :) Tako sem podaljsala svoj taborniski dospust v Srbiji se za teden dni :) JUUUUPI!

Bela Palanka, majhno mestece s super ljudmi. Sam izvidjacki dom je lustkan, okolica lepo porihtana in kamp na super lokaciji v borovem gozdicku. Taborniki tukaj so z vsem srcem pri stvari in izvrstno delajo na lokalnem podrocju, v eni od najrevnejsih obcin v Srbiji!
V Beli Palanki se ne druzimo samo ob steklenici Jelena, ampak spoznavamo zanimivo juzno Srbijo - Nis, Dzavola Varas, Bela Palanka in njena okolica. Super narava in super druzba! :)

Vsekakor sem bom se karnekajkrat vrnila k mojim Palancanom. Ker upanje zadnje umre, upam da se bomo Velenjski taborniki pobratili s tukajsnimi domacini in tako vzpostavili se mocnejse vezi z novimi prijatelji.

Do naslednjega branja pa vam zelim se lep preostanek pocitnic,
Barb

IT'S TIME FOR.....JAMBOREE!

Svetovna skavtska organizacija – WOSM, vsake štiri leta organizira največjo skavtsko -   taborniško aktivnost na svetu, Jamboree. Jamboree je večdnevni tabor, namenjen tabornikom – skavtom širom sveta, starim med 14 in 18 let. Le-ta vsakič poteka na drugi celini. Akcija je enkratna priložnost za spoznavanje in srečevanje ljudi s celotnega sveta. Jamboree tako v življenju vsakega tabornika – skavta pomeni enkratno življenjsko izkušnjo. Jamboree ti spremeni pogled na svet in dojemanje le-tega. Prav tako pa na akciji vsakdo spozna veliko novih prijateljev z različnih kontinentov in za marsikoga eksotičnih držav. Udeležba na največji akciji na svetu prinese s seboj tudi veliko idej za nadalnje taborniško delovanje tako na lokalnem kot globalnem nivoju.

Letošnji, že 22. svetovni skavtski Jamboree se odvija v Evropi, na Švedskem. Udeležba na njem je do sedaj največja, okoli 39.000 skavtov – tabornikov iz 140 držav. Le-tega smo se udeležili tudi predstavniki obeh slovenskih skavtskih organizacij:  Zveze tabornikov Slovenije – Nacionalne skavtske organizacije in Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj. Slovensko odpravo na Jamboree 2011 je organizirala Zveza tabornikov Slovenije, članica svetovne skavtske organizacije – WOSM. Na Švedskem se nas je tako zbralo 261 tabornikov in katoliških skavtov iz različnih koncev Slovenije. V odpravi je 180 udeležencev, 20 vodnikov, 10 članov vodstva in 51 članov mednarodnega osebja. 

Vsak Jamboree ima pa ima vedno rdečo nit celotnega dogajanja in s tem povezano geslo. Letošnje je » Simply scouting« oziroma PREPROSTO SKAVTSTVO. Tako se vse aktivnosti za udeležence odvijajo čisto prav po taborniško. Program Jamboreeja je sestavljen iz  modularnih aktivnosti, razdeljenih na sklope Dream (sanje), Global development village (globalna razvojna vas), People (ljudje), Quest (raziskovanje) in Earth (Zemlja). V vsakem sklopu so številne aktivnosti, delavnice, igre, raziskovanja... Poleg tega pa so na Jamboreeju številne prostočasne in spontane aktivnosti, športne aktivnosti, srečevanja, spoznavanja kultur in taborniških organizacij s celega sveta.

Slovensko odpravo na Jamboree 2011 lahko spremljate preko naše uradne spletne strani http://jamboree.rutka.net. 

Lep taborniški pozdrav iz Švedske! ;) 

Barbara

PO AFRIKI ZAHVALA ZA POMOČ KORANDU

Jambo!

Od najine vrnitve iz vzhodne Afrike je preteklo toliko časa, da po malem že razmišljava, kdaj se bova zoper vrnili na “črno celino”. Kljub temu pa ostajava v stiku z ljudmi, ki sva jih spoznali na poti – še posebej z Dolfine, ustanoviteljico sirotišnice in šole Korando, kjer sva z vašo pomočjo vsaj malo pomagali. Čeprav je od vaših nakazil preteklo že precej vode, se vam sedaj, ko sva le prejeli vsa potrdila (ja, kaj hočemo, tam doli je vedno veljal, velja in bo veljal “kenyan time”), oglašava predvsem z namenom, da pokaževa (in dokaževa), za kaj so bila vaša sredstva namenjena in s tem zadostiva načelu transparentnosti, ki je tolikokrat vprašljivo pri dajanju takšne pomoči. 

Nekaj sredstev sva Korandu predali že v času najinega drugega obiska v šoli/sirotišnici, preostala sredstva pa so žal prispela prepozno in sva jih Korandu nakazali na njihov bančni račun, oni pa so jih porabili, kot smo se dogovorili in posredovali dokazila. Skupaj z najinimi prispevki smo Korandu predali 700 evrov. In za kaj točno smo potem darovana sredstva namenili?

Ko sva se na začetku maja vračali proti Nairobiju, od koder sva nato poleteli domov, sva se še drugič ustavili v Korandu z namenom, da še enkrat obiščeva tiste čudovite ljudi in da Dolfine najprej sploh sporočiva, da sva z vašo pomočjo zbrali nekaj sredstev ter da se skupaj pogovorimo o tem, za kaj jih nameniti. Naključje (ali usoda, kakor pač želite) je hotelo, da sva se v Korando vrnili le dan po tem, ko je Dolfine v Nairobiju prejela nagrado zveze kenijskih zavarovalnic za njeno dolgoletno delo z otroki in samaritanstvo (link na: http://www.nation.co.ke/News/-/1056/1156494/-/10xqhq9z/-/index.html) – nagrada je prvo priznanje sploh, ki so ga v Korandu v 16 letih delovanja, prejeli za svoje delo. Skupaj z nagrado naj bi prišla tudi pomoč s strani tistih Kenijcev, ki lahko pomagajo, vendar nama Dolfine o konkretnih korakih v tem smislu še ni poročala. 

Seveda je bila Dolfine, ko sva ji povedali za zbrana sredstva, preprosto navdušena. Šlo ji je na jok, bila je presenečena in presrečna. Pogovorile smo se o tem, za kaj bi namenjeni denar porabile in prišle do naslednjega zaključka: ker otroci, ki so lačni ter nimajo zvezkov in pisal, od pouka odnesejo precej manj kot bi sicer, smo del sredstev namenili šolskim potrebščinam in najnujnejšim živilom, ki jim jih je v Korandu tisti trenutek primanjkovalo. Drugi, večji del sredstev, pa smo namenili za šolnine srednješolcev. Namreč, v sklopu Koranda deluje osnovna šola, ni pa tudi srednje – zato, ko otroci, ki so v Korandu obiskovali osnovno šolo zrasejo, obiskujejo okoliške srednje šole, ki pa za razliko od osnovnošolske stopnje v Korandu niso zastonj. Šolnine stanejo od približno 100 evrov letno naprej in ker Dolfine skrbi za okoli 40 srednješolcev, ji večinoma ravnatelji delajo velike usluge, saj šolnine dolguje še za leto dni nazaj. Tako otroci, da bi Dolfine ravnatelji spomnili, naj poravna zaostale obveznosti, vsake toliko časa za nekaj dni ali cele tedne (v odvisnosti od višine dolga) pridejo domov, ker jim šola suspendira pravico do obiskovanja pouka. 

Drugi dan obiska smo se tako odpravili: nakupili smo 200 zvezkov, 200 kemičnih svinčnikov, 200 svinčnikov in 6 škatel kred. Za povrh in ker je Dolfine stalna stranka iste trgovine s šolskimi potrebščinami smo dobili še kup povsem uporabnih in odličnih učbenikov, ki pa jih lastnik trgovine ne bi mogel prodati, saj so bili namočeni od dežja. Dvojna zmaga, torej! Kupili smo še 10 litrov olja, 25 kg soli ter 5 kg praška. Vse potrebščine smo zjutraj razdelili med otroke, ki so jih sicer sprejemali zadržano, vendar z velikim veseljem in zadovoljstvom. Nazadnje sva skupaj z Dolfine obiskali še tri srednje šole: Kisian, kjer Dolfine skrbi za 10 otrok; Obambo, kjer se šolata 2 Dolfinina varovanca; in Osiri, kjer je prav tako 10 otrok iz Koranda. V četrto šolo Diemo zaradi oddaljenosti in nedostopnosti (blato) nismo mogli, zato sva sredstva sami predali eni izmed učenk, ona pa je nato poskrbela za plačilo šolnin še za tri srednješolce.

Spodaj tako prilagava nekaj utrinkov jutra, ko sva med otroke v Korandu razdelili zvezke in pisala, ter seveda vsa potrdila o plačilih šolnin za srednješolce (menjalno razmerje evro : kenijski šiling je cca. 1 : 100). 

Sicer pa, kot ste morda zasledili v medijih, v Keniji – ter na preostalem območju Afriškega roga – trenutno vlada velika suša. Tudi iz Koranda poročajo o zelo težkih razmerah, saj je bila žetev slaba, poleg tega pa so za večkrat narasle tudi cene hrane in goriv. Ker želiva Korandu pomagati na daljši rok (morebiti z vzpostavitvijo sistema botrstva), so nama po pošti poslali podatke in slike vseh otrok, za katere skrbijo. Toda o tem bova še pisali... Že sedaj pa bova pričeli z zbiranjem oblačil in čevljev za otroke, ki se šolajo in živijo v Korandu – tudi tokrat bova veseli vaših prispevkov.

Še enkrat se vam želiva v imenu Dolfine ter otrok iz Koranda zahvaliti za vaše prispevke! Skupaj smo vsaj za kratek časa na obraze otrok, ki so prikrajšani za najmanj del otroštva, pričarali nasmešek.

Barbara in Katarina

---

OGROMEN NASMEH NA OBRAZIH OTROK IZ KORANDA IN....

Pozdravcek!

Od najinega zadnjega javljanja je spet preteko kaj nekaj vode in dezja v tejle Afriki. :)

Kabale sva zapustili zgodaj zjutraj ko sva z postnim busom odrinili proti Kampali in kasneje v Jinjo, kjer sva se na kratko ustavili, da prespiva in nasopingirava nekaj stvari. Ampak po prispetju v Jinjo, sem ugotovila da SEM IZGUBILA USB KABEL ZA PRENOS SLIK NA RACUNALNIK.... ggggrrrrrr!!

No, zdej bo pa treba pocakat da prideva domov in slike prek Slovenije naloziva za nazaj. Kdor je smotan je pac smotan!

Iz Jinje sva jo krenile na mejo. Na Kenijski strani naju je sprijel prav fajn gospod ki nama ni racunal vize :) in nama polepsal dan - JUUUHUU se nekaj denarja vec za Massai Market :)

Pozno zvecer sva prispele v Korando, k gospe Dolphine in njenim otrokom - za katere sva preko bloga zbirali denar. Naslednji dan pa akcija!
DO CETRTKA, 05.05.2011 SMO SKUPAJ ZBRALI  380eur ZA OTROKE! AMPAK DENAR SE VEDNO PRIHAJA!  Ooooooogromen HVAAAAALLLLAAAA! Stvari sva nakupovali v cetrtek, v petek pred najinim odhodom pa sva lastnorocno vsakemu otroku podarili zvezek,kuli in svincnik. Ko sva spremljali obraze z ogromnih nasmehom na ustih, se je najina zejla po pomoci Korandovcem se poglobila (vec o tem spodaj).

Iz zbranega denarja smo kupile 200zvezkov,kulijev in svincnikov, 6 skatel kred, 10L olja, 25kg soli in 5kg praska. Za vse to smo porabili 8000Ksh (cirka 80eur). 300eur pa je slo za pokritje delnih solnin 40ih srednjesolcev.
Vsem ki zelite se pomagati, sporocava da ste se vedno vljudno vabljeni. Prav tako pa imava informacijo za vse ostale - ko prideva domov zacneva urejat stvari, da bomo lahko z novim solskim letom zaceli tudi sponzorstva - BODOCI SPONZORJI ZE SEDAJ LEPO PROSENI, DA SE NAM JAVITE :)

V petek pa naju je popoldan cakala voznja do Nairobija in v soboto znameniti Massai Market, kjer sva si zopet prevec popasle najine ucke in spet nakuple en kup suvenirckov :). Zvecer naju pa je cakal nocni bus na obalo Kenije, v Mombaso.

Jutri, v ponedeljek pa ga sibava ob obali proti severu, v okolico Malindija, v Mida Creek in njihov ECO CAMP.

HVALA SE ENKRAT VSEM DONATORJEM!
Barbara

kanu treking - lake Bounyonyi

Najboljsa dogodivscina!

Priporocam vsem, ki boste kadarkoli potovali po Ugandi. 

Druzenje s Batwa people - pigmejci oz. busmani.
(Otroci zgoraj so stari 7let!  Drugace so pa res majhni!)

Uzivanje ob fenomenalnih pogledih na jezero z otroki in okolico.

 Kanujanje na kanujih iz evkaliptosa je res nora dogodivscina (tudi v dezju). :)

3 dnevni Canue tracking z Ediriso je preprosto treba dozivet!