Da rada potujem, spoznavam nove kraje, ljudi, hrano.... je znano že kar nekaj ljudem :)
Iz dneva v dan, pa me vedno več ljudi spoznava še po ZELENEM POZOJU.
"Barbara, kaj je to Zeleni pozoj?" me sprašujejo.
In seveda imam na zalogi vedno kar nekaj odgovorov.
Pozoj:
1. starinsko ime za zmaja;
2. naj bi živel v velenjskem jezeru (če ne verjameš preberi knjigo Nekoč je bilo jezero - Anton Aškerc).
Zeleni pozoj:
3. zmaj zelene barve;
4. ženska, ki se razjezi je kot zmaj zelene barve :);
5. Barbara Kelher s.p.;
6. hiška / apartma v Termah Čatež.
In čas se ustavi.... "A to je prav tvoj apartma, ono ko sem vidu/-la, da neki oglašuješ po FB? "
Ija.... Imam hiško v Termah Čatež!
In pol vedno sledi neki od tega: "Pa dej povej, kk si pršla do tega? Ti si res nora. Oooo, kk ql! Kk maš pa nareto z najemom?"
Menim, da je čas, da tud na blogu še kj več o tem napišem, ane :)
KAKO SE JE SPLOH ZAČELO?
Ati in mami sta bila v septembru ali oktobru 2014 na oddihu v Termah Čatež in seveda je bilo treba ohraniti tradicijo vikend obiska. In ta obisk je bil usoden. Na jutranjem sprehodu z Gumom sem šla mimo njega. Mimo apartmaja. Z napisom prodamo in telefonsko številko, ki je kazala na 03 regijo, našo Celjsko regijo. Hm.... Res nočete vedet kaj se je dogajalo v moji glavi takrat. :)
Prišel je ponedeljek in usodni klic na neznano telefonsko številko. Na drugi strani linije se je oglasil prijazen ženski glas: "Vegrad v stečaju, prosim?" :) No pa samo tam. Hiška je bila nekoč Vegradova. Tista, kamor so velenjske družine hodile na oddih. In z žalostno usodo podjetja, je prav takšna usoda čakala tudi apartma v Čatežu. Bil je na lecitaciji. Lecitacija je potekala 2 ali 3 dni po mojem klicu na neznano telefonsko številko. Prijazna teta mi je po mailu posredovala fotografije notranjosti in objavo lecitacije. "Uuu... to bo pa že šlo. Pa še v peto je!" sm si mislila.
Dan lecitacije. 4 ponudniki, 2 mlada, en starejši in eno turistično društvo. Sama sem si postavila maximalno vrednost, koliko bom še dala. Mlad fant in gospod srednje generacije sta odstopila pri cirka 3.500 €. Gospod iz turističnega društva in sama pa sva se še fajtala oz. pogajala, kdo da več. Gospod je odstopil pri moji (zadnji) ponudbi. Vse se je zgodilo v manj kot eni uri. Vse kar je sledilo v naslednjem mesecu dni, pa je bilo itak vse novo zame, predvsem birokratska vojna z banko za pridobitev kredita.
.jpg)
In potem prvi, pravi nizek štart. Točno za moj rojstni dan. Moj prvi in zadnji pravi obisk hiške v lanskem letu. V času mojega enomesečnega potepanja in raziskovanja Indonezije, sta s konkretnim prenavljanjem apartmaja pričela moja starša, občasno jima je na pomoč priskočila še sestra. In vse to so krivci, da je danes apartma takšen.....
p.s.: Od starega apartmaja so ostale samo postelje in zavese :)
Iz dneva v dan, pa me vedno več ljudi spoznava še po ZELENEM POZOJU.
"Barbara, kaj je to Zeleni pozoj?" me sprašujejo.
In seveda imam na zalogi vedno kar nekaj odgovorov.
Pozoj:
1. starinsko ime za zmaja;
2. naj bi živel v velenjskem jezeru (če ne verjameš preberi knjigo Nekoč je bilo jezero - Anton Aškerc).
Zeleni pozoj:
3. zmaj zelene barve;
4. ženska, ki se razjezi je kot zmaj zelene barve :);
5. Barbara Kelher s.p.;
6. hiška / apartma v Termah Čatež.
In čas se ustavi.... "A to je prav tvoj apartma, ono ko sem vidu/-la, da neki oglašuješ po FB? "
Ija.... Imam hiško v Termah Čatež!
In pol vedno sledi neki od tega: "Pa dej povej, kk si pršla do tega? Ti si res nora. Oooo, kk ql! Kk maš pa nareto z najemom?"
Menim, da je čas, da tud na blogu še kj več o tem napišem, ane :)
KAKO SE JE SPLOH ZAČELO?
Ati in mami sta bila v septembru ali oktobru 2014 na oddihu v Termah Čatež in seveda je bilo treba ohraniti tradicijo vikend obiska. In ta obisk je bil usoden. Na jutranjem sprehodu z Gumom sem šla mimo njega. Mimo apartmaja. Z napisom prodamo in telefonsko številko, ki je kazala na 03 regijo, našo Celjsko regijo. Hm.... Res nočete vedet kaj se je dogajalo v moji glavi takrat. :)
Prišel je ponedeljek in usodni klic na neznano telefonsko številko. Na drugi strani linije se je oglasil prijazen ženski glas: "Vegrad v stečaju, prosim?" :) No pa samo tam. Hiška je bila nekoč Vegradova. Tista, kamor so velenjske družine hodile na oddih. In z žalostno usodo podjetja, je prav takšna usoda čakala tudi apartma v Čatežu. Bil je na lecitaciji. Lecitacija je potekala 2 ali 3 dni po mojem klicu na neznano telefonsko številko. Prijazna teta mi je po mailu posredovala fotografije notranjosti in objavo lecitacije. "Uuu... to bo pa že šlo. Pa še v peto je!" sm si mislila.
Dan lecitacije. 4 ponudniki, 2 mlada, en starejši in eno turistično društvo. Sama sem si postavila maximalno vrednost, koliko bom še dala. Mlad fant in gospod srednje generacije sta odstopila pri cirka 3.500 €. Gospod iz turističnega društva in sama pa sva se še fajtala oz. pogajala, kdo da več. Gospod je odstopil pri moji (zadnji) ponudbi. Vse se je zgodilo v manj kot eni uri. Vse kar je sledilo v naslednjem mesecu dni, pa je bilo itak vse novo zame, predvsem birokratska vojna z banko za pridobitev kredita.
.jpg)
In potem prvi, pravi nizek štart. Točno za moj rojstni dan. Moj prvi in zadnji pravi obisk hiške v lanskem letu. V času mojega enomesečnega potepanja in raziskovanja Indonezije, sta s konkretnim prenavljanjem apartmaja pričela moja starša, občasno jima je na pomoč priskočila še sestra. In vse to so krivci, da je danes apartma takšen.....
p.s.: Od starega apartmaja so ostale samo postelje in zavese :)
