Jambo!
Od najine vrnitve iz vzhodne Afrike je preteklo toliko časa, da po malem že razmišljava, kdaj se bova zoper vrnili na “črno celino”. Kljub temu pa ostajava v stiku z ljudmi, ki sva jih spoznali na poti – še posebej z Dolfine, ustanoviteljico sirotišnice in šole Korando, kjer sva z vašo pomočjo vsaj malo pomagali. Čeprav je od vaših nakazil preteklo že precej vode, se vam sedaj, ko sva le prejeli vsa potrdila (ja, kaj hočemo, tam doli je vedno veljal, velja in bo veljal “kenyan time”), oglašava predvsem z namenom, da pokaževa (in dokaževa), za kaj so bila vaša sredstva namenjena in s tem zadostiva načelu transparentnosti, ki je tolikokrat vprašljivo pri dajanju takšne pomoči.
Nekaj sredstev sva Korandu predali že v času najinega drugega obiska v šoli/sirotišnici, preostala sredstva pa so žal prispela prepozno in sva jih Korandu nakazali na njihov bančni račun, oni pa so jih porabili, kot smo se dogovorili in posredovali dokazila. Skupaj z najinimi prispevki smo Korandu predali 700 evrov. In za kaj točno smo potem darovana sredstva namenili?
Ko sva se na začetku maja vračali proti Nairobiju, od koder sva nato poleteli domov, sva se še drugič ustavili v Korandu z namenom, da še enkrat obiščeva tiste čudovite ljudi in da Dolfine najprej sploh sporočiva, da sva z vašo pomočjo zbrali nekaj sredstev ter da se skupaj pogovorimo o tem, za kaj jih nameniti. Naključje (ali usoda, kakor pač želite) je hotelo, da sva se v Korando vrnili le dan po tem, ko je Dolfine v Nairobiju prejela nagrado zveze kenijskih zavarovalnic za njeno dolgoletno delo z otroki in samaritanstvo (link na: http://www.nation.co.ke/News/-/1056/1156494/-/10xqhq9z/-/index.html) – nagrada je prvo priznanje sploh, ki so ga v Korandu v 16 letih delovanja, prejeli za svoje delo. Skupaj z nagrado naj bi prišla tudi pomoč s strani tistih Kenijcev, ki lahko pomagajo, vendar nama Dolfine o konkretnih korakih v tem smislu še ni poročala.
Seveda je bila Dolfine, ko sva ji povedali za zbrana sredstva, preprosto navdušena. Šlo ji je na jok, bila je presenečena in presrečna. Pogovorile smo se o tem, za kaj bi namenjeni denar porabile in prišle do naslednjega zaključka: ker otroci, ki so lačni ter nimajo zvezkov in pisal, od pouka odnesejo precej manj kot bi sicer, smo del sredstev namenili šolskim potrebščinam in najnujnejšim živilom, ki jim jih je v Korandu tisti trenutek primanjkovalo. Drugi, večji del sredstev, pa smo namenili za šolnine srednješolcev. Namreč, v sklopu Koranda deluje osnovna šola, ni pa tudi srednje – zato, ko otroci, ki so v Korandu obiskovali osnovno šolo zrasejo, obiskujejo okoliške srednje šole, ki pa za razliko od osnovnošolske stopnje v Korandu niso zastonj. Šolnine stanejo od približno 100 evrov letno naprej in ker Dolfine skrbi za okoli 40 srednješolcev, ji večinoma ravnatelji delajo velike usluge, saj šolnine dolguje še za leto dni nazaj. Tako otroci, da bi Dolfine ravnatelji spomnili, naj poravna zaostale obveznosti, vsake toliko časa za nekaj dni ali cele tedne (v odvisnosti od višine dolga) pridejo domov, ker jim šola suspendira pravico do obiskovanja pouka.
Drugi dan obiska smo se tako odpravili: nakupili smo 200 zvezkov, 200 kemičnih svinčnikov, 200 svinčnikov in 6 škatel kred. Za povrh in ker je Dolfine stalna stranka iste trgovine s šolskimi potrebščinami smo dobili še kup povsem uporabnih in odličnih učbenikov, ki pa jih lastnik trgovine ne bi mogel prodati, saj so bili namočeni od dežja. Dvojna zmaga, torej! Kupili smo še 10 litrov olja, 25 kg soli ter 5 kg praška. Vse potrebščine smo zjutraj razdelili med otroke, ki so jih sicer sprejemali zadržano, vendar z velikim veseljem in zadovoljstvom. Nazadnje sva skupaj z Dolfine obiskali še tri srednje šole: Kisian, kjer Dolfine skrbi za 10 otrok; Obambo, kjer se šolata 2 Dolfinina varovanca; in Osiri, kjer je prav tako 10 otrok iz Koranda. V četrto šolo Diemo zaradi oddaljenosti in nedostopnosti (blato) nismo mogli, zato sva sredstva sami predali eni izmed učenk, ona pa je nato poskrbela za plačilo šolnin še za tri srednješolce.
Spodaj tako prilagava nekaj utrinkov jutra, ko sva med otroke v Korandu razdelili zvezke in pisala, ter seveda vsa potrdila o plačilih šolnin za srednješolce (menjalno razmerje evro : kenijski šiling je cca. 1 : 100).
Sicer pa, kot ste morda zasledili v medijih, v Keniji – ter na preostalem območju Afriškega roga – trenutno vlada velika suša. Tudi iz Koranda poročajo o zelo težkih razmerah, saj je bila žetev slaba, poleg tega pa so za večkrat narasle tudi cene hrane in goriv. Ker želiva Korandu pomagati na daljši rok (morebiti z vzpostavitvijo sistema botrstva), so nama po pošti poslali podatke in slike vseh otrok, za katere skrbijo. Toda o tem bova še pisali... Že sedaj pa bova pričeli z zbiranjem oblačil in čevljev za otroke, ki se šolajo in živijo v Korandu – tudi tokrat bova veseli vaših prispevkov.
Še enkrat se vam želiva v imenu Dolfine ter otrok iz Koranda zahvaliti za vaše prispevke! Skupaj smo vsaj za kratek časa na obraze otrok, ki so prikrajšani za najmanj del otroštva, pričarali nasmešek.
Barbara in Katarina
