No, pa sva spet prisle do malce hitrejsega interneta in lahko zopet napiseva kaksno stvar za nazaj ter naloziva kaksno fotko :)
Danes teden, natancno 20.04. sva se odpravili na jug Ruande, v bivso prestolnico te drzave - v Huye. V hujah sva preziveli dobra in aktivne 3 dni.
Po velicastnem sprejemu v mestu - dvakrat dez!, sva se odpravili nekaj pojest (tokrat na sporedu Kitaljska restavracija z res zelooo okusno hrano) ter seveda ni slo brez sprehoda in odkrivanja, spoznavanja z najino novo destinacijo. Prijetno, majno mestece.
Naslednji dan je minil v slogu muzejev. Dopoldan sva se odpravili po hribu navzdol, do Nacionalnega muzeja Ruande. Kako so zunaj zadeve porihtane! Kaksen vrt! Res noro. In muzej - noro dober in lonely planet je imel res prav, da je eden najlepsih muzejev v vzhodni Afriki. Predstavitev zivljenja in obicajev Ruandcev, glasbila, posoda, tipicna hiska,.... Res, res vreden ogleda in se zelo nizka vstopnina (1000RFr, kar je malcek vec kot 1eur!). Poleg muzeja je tudi trgovinica, kjer lahko kupis razlicne ruandske izdelke in tukaj sem se naucila, da osel stopi samo enkrat na led (nasla sem noro lepo masko in rekla, eh sj jo bom se kje drugje nasla, lepso in cenejso - evo in se do sedaj nic od tega!). Po ogledu muzejske zbirke, pa sva se oglasili se pri stricu Alfonzu, ki ga je Katarina spoznala v Berlinu na eni od konferenc. Ta stricek je generalni direktor Ruandskih muzejev in je ziva legenda! Priporocil nama je naslenji muzej, ki ga spoh ni opisanega v najini turisticni knjigici, razlozil kaj vse pocnejo, kaj vse se poraja v njegovi glavi - ideje o live muzeju.... Prav tako pa nama je razlozil njegovo dogodivscino iz nacionalnega parka Nyungve, kamor sva se kasneje tudi odpravili.res tak fajni stric, ki je sicer izgubil oba starsa v genocidu, bratov in sester ze ni videl zelooo dolgo BUT HE IS HAPPY!
Popoldan sva se odpravili v muzej ruandske zgodovine v Nyanzo. Tukaj sta dve palaci ruandskih kraljev. Prva je tradicionalna palaca 1. kralja, zgrajeva in slabe, palme,... in je res ogromna! Poleg ima se dve manjsi hiski, za dekleta in za sinove (na sliki). V kraljevi palaci je zivel kralj s svojo zeno in kjer sta sprejemala obiske. V hiski za dekleta, so shranjevali mleko in v tej hiski so zivela dekleta, ki so bile device. Prav tako je v to hisko lahko prisla kraljica, kjer se je skrila pred ostralimi, da je lahko kadila, saj je v janosti to bilo prepovedano, po vrhu pa je bila to se skrivnost kraljice in dekleta,ki je zivelo v hiski. V hiski fantov, pa so hranili medeno in bananino pivo - logicno kajne? :)
V zidani palaci, kjer je zivel 2. kralj (bil je seveda sin 1.), pa je zgodba drugacna. Velike sobe, napeljana voda po hisi, v kopalnici je bila banja.... Zal ni bilo veliko pohistva, saj so palaco v casu genocida mocno izropali. In ja - kralj je imel tud 3 avte!
Naslednji dan je bil prav tako aktiven kot prejsnji. Najprej voznja do Gikongoro in genocid memorial centra Murambi. Tako kot v vseh memorial centrih, je bil tudi tukaj tesnoben obcutek. Na prostoru bivse Tehnoloske univerze je bilo umorjeno na stotine ljudi. Cirka 800 posmrtnih ostankov zrtev pa je vidnih v bivsih predavalnicah. Izsusena telesa, posuta z apnom... vonj, ki se zdalec ni prijeten,... na nekaterih telesih vidne ureznine na vratu,... drugod vidno, kako so se zrtve drzale za glavo,...pri nekaterih opazni se lasje in odprta usta (kar vidis lahko kako zrtve klicejo na pomoc!),... spet tretje imajo cisto iznakazene lobanje... Res srhljiv pogled! In prav tako kot ze parkrat prej - fotografij ni! Naj zrtve pocivajo v miru! Vsekakor pa lahko kaksno sliko najdes na internetu, saj stric google ve vse.
Po vrnitvi nazaj v Huye, pa sva se odpravile na severni del mesteca. Odsle sva do katedrale, ki je najvecja v Ruandi in je bila darilo belgijskega kralja. Bil je veliki petek in v katedralo sva prisli ravno v casu mase - tako kot v Sloveniji, so tudi tukaj na veliki petek po 13uri zakrili vse Jezusove podobe. Nato sva se odpravili raziskovat nacionalno univerzo, njen ogromen kampus in najlepsi arubetum (no za arboretum to pise v Lonelyu). Kampus je res ogromen in sva ze gledali, kako bi lahko prisli obe studirat na univerto, na magisterski studij :) , ampak arboretuma ni in ni bilo! Sprehodile sva se cez ogromen gozd, v katerem je bilo vec razlicnih vrst drevja... ampak o rozah (kot si mi predstavljamo arboretum) ni bilo duha ne sluha! No pa so nama zvecer studentje povedali, da je arboretum gozd! :)
Po ogledu celotnega kampusa, pa sva vzele motor in se zopet odpravile na jug, tokrat sva sle pofotkat rizeva polja, ki so tik pred mestom. Res lep pogled! Ampak kaj, ko sva bile glavna atrakcija spet midve, muzungoti - polno otrok in mimo idocih lokalnih prebivalcev. Ampak kar je tukaj za omenit - ne ravno prijetna dogodivscina. Do naju pride fant, stegne roko: Muzungu give me money - i am hunger. I will die!. No, to pa je bil visek vsega! Ok je, ce recejo dej mi denar, ampak da se recejo, da so lacni in da bojo zarad tega umrli! Not to go!
Po fotkanju in vsh danasnjih ogledih, pa sva se odpravili nekaj pojest in na internet. Kasneje pa sva se dobili na pijaci se z dekanom od ene izmed fakultet na univerzi, ki je kasneje poklical se dva predstavnika studentov - Fiono in Hippoliyta. Bil je res super vecer.
Naslednji dan je bil dan odhoda proti Cyangugu, ampak se prej sva odsli na Fakulteto za umetnost in socialne studije, kjer sva se dobili s parimi studenti, s katerimi smo izmenjali studijske izkusnje, zelje,.... Prav tako pa tuki kontakte - nikoli ne ves, koga bos kdaj potreboval :)
No.... pa je spet en daljsi blog napisan.
Lp, Barbara
Ni komentarjev:
Objavite komentar