Končno je zopet je čas za malo raziskovanja sveta.
Po več kot dveh letih pavze, se letos zopet odpravljam malo na okoli. Saj ne, da med tem časom nisem bila nikjer - a službene poti zame ne predstavljajo ne vem kakšne prevelike avanture, spoznavanja novih dežel in odkrivanja njihovih skritih kotičkov.
Prva letošnja teden dni dolga avantura je bila v Turčiji. Ija, res je bila zame avantura :)
Prvič v življenju sem odšla v tujino na potovanje s turistično agencijo. In ja - moram reči, da je bila izkušnja več kot zanimiva.
Tako kot imajo backpack potovanja pluse in minuse, jih imajo tudi čredna potovanja, kot jim nekateri tudi paravijo. Predvsem je tukaj potrebno veliko in preveč prilagajanja celotni skupini, omejitve postankov in ogledov, ni kaj pa če bi si ogledali tole namesto tega in predvsem je potrebno imeti glavo odprto za vse koristne informacije, ki jih pove vodnik. Pa še kaj bi se našlo ;)
No pa gremo k Turčiji - je že čas, an? :)
Wikipedija na kratko o tej državi pove nekako takole: "Republika Turčija je obmorska država z ozemljem v Evropi kot Aziji. Anatolski polotok med Črnim in Sredozemskim morjem tvori osrčje države. Turčija na vzhodu meji na Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžan in Iran, na jugu na Irak in Sirijo, ter na zahodu na Egejsko morje in otoke v njem ter na Grčijo in Bolgarijo. Po štetju v letu 2008 ima Turčija 71,5 milijonov prebivalcev. Gostota naseljenosti je 92 oseb/km2, delež mestnega prebivalstva je 75%. Glavno mesto je Ankara, največje mesto pa Istanbul.
Turki govorijo turški jezik, ki spada v ugrofinsko jezikovno skupino. Njihova denarna valuta je turška lira - TRY (1 € je okoli 2,7 TRY). V Turčiji se vse vrti okoli trgovine in poslovanja, zato nič kaj čudnega, da je država v zadnjih desetih letih doživela gospodarskih razcvet.
Turčija ima zelo bogato zgodovino - je muzej na prostem. Tukaj najdemo največjo gostoto in vsebino tako Antičnih kot Rimskih najdišč (več kot v Grčiji in Italiji skupaj).
Naša pot po Turčiji je potekala dober teden dni po območju pokrajine Likije. S čarterskim letom iz Zagreba smo pristali direktno v enem od naj turističnih krajev v državi, v Antalyi.
Po pristanku in vseh letaliških obveznostih (Slovenci ne potrebujemo vize za vstop v državo za obisk do 90 dni), so nas pred vkrcanjem na avtobuse pričakali naši turistični vodniki. Ija - več jih je bilo - saj smo tudi mi prihajali iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Estonije. Več nas je ceneje je, al kako že gre pri črednem turizmu ;)
Skupaj z novima prijateljicama Alenko in Danico, ki sem si ju prisvojila kot mame, sem se poveselila ob dejstvu, da smo na naš bus št. 45 dobili luštnega in zgovornega vodnika Dejana, ki je bil noro super dober vodnik - v vseh pogledih - tako, da če bo kdo kdaj potoval z Nikalom po Turčiji, ga toplo priporočam ;)
Za pričetek našega potovanja smo si ogledali reko Duden in njene slapove Karpuz Kaldiran. Reka je znana tudi kot reka lubenic, saj le-te v njihovi sezon v reki na polno hladijo. Včasih katero reka ponese tudi vse do morja, kamor se izliva v obliki slapov.
Prvo noč smo prespali v hotelu Karmir, kjer smo kasneje prenočili še zadnja dva večera. Sobica je bila več kot odlična in tako super povod v odkrivanje turških hotelov s 4 in 5 zvezdicami.
Ni komentarjev:
Objavite komentar